12. kmečki bal po janežovsko

bal decaVaščani vasi Janežovci smo se odzvali vabilu Turističnega društva Destrnik in z združenimi močmi pripravili bal po naše, in sicer v soboto, 3. februarja 2018, v Volkmerjevem domu kulture na Destrniku, kar sovpada z že tradicionalnim dogajanjem pred slovenskim kulturnim praznikom.
In kaj so Janežovci? Kljub svoji majhnosti je bila vas v zgodovini omenjena večkrat. Danes šteje manj kot 100 duš. Poseljena pa je bila že v antičnem obdobju, o čemer pričajo grobišča in gomile. Prve omembe segajo v leto 1286
pod imenoma Johannsdorf in Janschendorf. Kužno znamenje v Janežovcih nas opominja, da je kuga pobirala davek tudi na tem območju. Čas prve in druge svetovne vojne ni prizanesel prebivalcem. V Janežovcih smo ponosni na našega vaščana dr. Jožeta Potrča, ki je leta 1930 v vasi odprl zasebno ordinacijo. V gospodarskem smislu so bili Janežovci pomembni zaradi opekarne in glinokopa. Delovala sta že v stari Jugoslaviji. Obrat opekarne Janežovci je deloval do leta 1981. Visoki dimnik, ki je ostal, nas opominja, da se je pred pečmi z žulji na rokah potilo mnogo naših občanov. Le kaj bi nam povedal, če bi znal govoriti?

V zgodbi o življenju naših prednikov smo poskušali odstreti tančico preteklosti. V vasi so ob potoku Rogoznica pred sto leti mleli kar trije mlini. Zgodba se je dotaknila dneva v mlinu, saj se je prav v tem dnevu veliko dogajalo. Predstavili smo igro otrok iz tistega obdobja, delo potujočih mojstrov obrti, ki so v zimskem času s svojimi storitvami prihajali na dom, druženje fantov in deklet, večgeneracijsko življenje pod eno streho, medsosedske odnose … Gospod Marko Pukšič je poskrbel, da smo oblekli primerna oblačila, za kar se mu iskreno zahvaljujemo. Hvala tudi Gledališču Ptuj za kulise, s katerimi smo uredili scensko podobo.
Priprave za bal so se začele že decembra. Potrdilo se je reklo, da eden zmore veliko, vsi pa zmoremo vse. Z dobro voljo, s potrpljenjem, prilagajanjem, pregovarjanjem in spodbujanjem nam je uspelo pripraviti zgodbo ter poiskati vaščane, ki so se prelevili v igralce. Od sredine januarja smo se ob večerih družili na eni izmed janežovskih domačij. Odgovorno smo sprejeli zaupane naloge, se vživeli v vloge in zavzeto vadili. Po začetnem zadržanem srečanju smo kaj hitro izstopili iz svoje distančne kapsule. Med seboj smo sproščeno kramljali, se šalili in smejali na račun naših novih vlog. Z nekaterimi vaščani smo se šele spoznali, čeprav že nekaj časa živijo med nami. Izgovori so že pripravljeni, da nimamo časa in da so drugi krivi, ker se nič ne zgodi na področju družabnega življenja. Krivca iščimo vedno pri sebi. Ni treba veliko, da je zadovoljstvo po dobro izpeljani skupni akciji neizmerljivo. No, pa še kdaj, ob kakšni drugi priložnosti. Ne zavrzimo spoznanja, da je življenje dosti prijetnejše, če se kdaj srečamo in pokramljamo.