Nedeljska povorka na 35. Kmečkem prazniku

Ločki Vrh135. Kmečki praznik Turističnega društva Destrnik je potekal v soboto, 13., in v nedeljo, 14. avgusta. Osrednji del je bil prikaz starih kmečkih običajev, ki je potekal v nedeljo. Letos se je na prizorišču pred gasilsko-turističnim domom v Destrniku zvrstilo 10 skupin, ki so prikazale že skoraj pozabljene običaje, novost letošnje prireditve pa je bila prikaz 7 strojev, ki je prikazala sodobno kmetijsko mehanizacijo v poljedelstvu. Od starih običajev pa smo si ogledali:

– konjenika, ki sta predala občinsko in slovensko zastavo županu ter predsedniku društva,

– društvo kmetic, ki je prikazalo okapanje koruze

– prikaz nošenja vode na vagah »z grabe na breg«

– prikaz tesarjev nekoč iz Vintarovcev,

 – v Janežovskem Vrhu so pripravili tri predstavitve – perilje, prikaz kovaštva in studenca na kolo, lep prikaz pod geslom »cenimo vodo, ohranimo jo«,

 – tradicionalni udeleženec povorke, Franc Murko, je prodajal kokoši iz traksla,

 – predstavniki iz Placarja so prikazali, kako so nekoč izdelovali »lojtre« ali lestve,

 – iz Ločkega Vrha so prikazali mlatev žita (rž) na star način in ometavanje cimprane hiše z mešanico ilovice, rezane slane ter kravjih iztrebkov,

 – iz Levanjcev so predstavili molžo krave in pastirske igre,

 – gasilci iz PGD Desenci so prikazali gašenje požara s staro brizgalno,

 – videli smo tudi stari traktor, s prav tako starim kmetijskim priključkom,

 – stacionarni prikaz projekta od lanu do platna – delo s tukačem, s trlico, na kolovratih, z motalom in na statvah – prikaz in izvedba 12 članov in članic TD Destrnik.

 Na nedeljski prireditvi so izbirali tudi naj pridelek. Lastnika največjega paradižnika sta postala Marija in Janez Fridl, priznanje sta dobila tudi Pavla in Jože Horvat, prav tako za paradižnik, ter Anton Sever za česen.

Prireditev je povezoval in z duhovitimi komentarji popestril Feliks Majerič. Programu je sledil zabavni del z Navihankami. Z obiskom so organizatorji, članice in člani TD Destrnik, zadovoljni, dober obisk prireditve poplača trud ter ogromno dela s pripravami na ta dvodnevni dogodek, za izvedbo katerega se je letos trudilo okrog 75 članov društva, ki to počnejo prostovoljno.

V društvu optimistično zrejo v prihodnost in so z mislimi že pri naslednjem kmečkem prazniku. Menijo, da dokler bodo zmogli zadovoljiti vedno novim željam države in jim bo ostal tudi kakšen evro za razvoj društva, toliko časa bodo s prireditvijo tudi vztrajali.