Čas, ko so ljudje iz cele grabe in brega vküp prišli

bal 2015Vodilo tradicionalnega devetega bala na Destrniku je bilo druženje ob delu v zimskih časih nekoč, v časih, ki so nam danes skorajda nepredstavljivi. Odigrani igri »Svetinški bal pri Markežovih« je sledil »pojšter tanc« ob spremljavi ansambla Jazbeci, temu pa pogostitev z lokalnimi dobrotami, med katerimi niso manjkali krofi, pustne miške, domači kruh, meso iz tünke in pijača iz »korpflaše«. Prvo soboto v februarju so v organizaciji Turističnega društva Destrnik v Volkmerjevem domu kulture letošnjo dramsko igro pripravili vaščanke in vaščani Svetincev, ki so pod okriljem energične Nine Murko prikazali duhovit in karseda avtentičen potek dogodkov na vaških balih.
V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je beseda bal opredeljena kot družabna prireditev, na kateri se pleše. Priznani slovenski etnolog prof. dr. Janez Bogataj je za časopis Občan o »vaškem balu« povedal, da mu je izraz »zelo neznan in je dokaj netipičen za Slovenijo, tudi za ta del, kjer ga organizirajo«. Ugotovil je, da so bili bali plesne zabave (javne ali za ožje skupine) v času do druge svetovne vojne. »Z besedo bal so označevali tudi zabave po skupnem delu (npr. po ličkanju koruze, prebiranju bučnih semen). V Mežiški dolini so bili to plesi po kmetijah po naročilu kakšne stanovske skupine, npr. lovski bal itn. Izraz bal se uporablja tudi za turistično prireditev s plesom. Najbolj je bila beseda uporabljana v urbanem okolju,« je še dodal prof. dr. Bogataj. Predsednik turističnega društva Destrnik Ivan Hauptman je povedal, da je bil prvotni namen bala v naših krajih prijetno druženje ob starih kmečkih opravilih v dolgih zimskih večerih. Kot so nam prikazali v igri, so ljudje iz cele grabe in brega vküp prišli, kjer so v eni izmed hiš cajzali perje, se pogovarjali, plesali, zabavali, manjkalo ni niti müčkanja.
Ko so se ob večerih družili in debatirali o prihajajočem balu, so se Nini Murko porodile ideje, ki so bile pravšnje za nastanek scenarija. Del zgodbe je prispeval tudi Ivan Burina, ki je v igri odigral vlogo virta. Scena in tudi govorjeno narečje sta bila precej avtentična – na enem od vaških sestankov so igralci opisali, kakšna naj bi bila scena na odru, in tako so s skupnimi močni z zaprašenih podstrešji uspeli zbrati edinstveno in prvinsko opremo – od omare, štampeta, skledjaka, okna itd. Največ opreme so dobili od Jožice in Janeza. Nekajmesečno urejanje dramskega besedila pri Kovačičevih se je zadnje tri tedne pred igro spreobrnilo v precej intenzivne vaje dvakrat tedensko, ki pa so se nemalokrat sprevrgle v smeha poln večer, ki je trajal do desetih, enajstih. »Imeli smo se fajn in bilo je res luštno,« je povedala Nina ter dodala, da so se kot ekipa dobro povezali. Ne le ekipa, tudi vaščani, ki jih je prej poznala zgolj po priimkih in obrazih, so dobili novo zgodbo z druženjem in s srečanji. Težav s sodelovanjem v igri niso izrazili niti mlajši, z veseljem so se vključili v igranje ter tudi na tak način doživeli in obudili spomine babic in dedkov. Na ta način so, meni Nina, videli in ugotovili, da računalniki, tablice ter facebook niso edini način zabave, upa pa, da se bo zgodba dotaknila tudi ostale mladine.
Predsednik Turističnega društva Destrnik Ivan Hauptman je še povedal, da v tej zgodbi društvo sodeluje kot »motor«, ki vaščane v določeni vasi motivira, da pričnejo s pripravami na bal in jim pomaga z logistiko ter tudi s propagando – priprava in izdaja vabil za gospodinjstva v občini Destrnik, objave na spletni strani in facebook strani društva, obveščanje po lokalnih radijskih postajah. To tradicionalno etnografsko prireditev iz leta v leto obišče vedno večje število ljudi. Hauptman je poudaril, da prav vsaka vas pripravi edinstveno predstavo, saj se vsak po svoje poglobi in preštudira običaje in navade prednikov, ki dodatno podkrepijo ter prikažejo življenje in delo na podeželju nekoč. Tako je vsaka igra res posebna in vedno znova izvemo kakšno novost oziroma zanimivost iz preteklosti.